Finance

Metoda drsečega povprečja zalog

Pregled metode drsečega povprečja inventarja

V skladu z metodo drsečega povprečja zaloge se povprečni stroški vsake zaloge na zalogi ponovno izračunajo po vsakem nakupu zaloge. Ta metoda ponavadi daje ocene zalog in nabavne vrednosti prodanih rezultatov, ki so vmes med tistimi, pridobljenimi po metodi prvi vhod, prvi odhod (FIFO) in zadnji vhod, prvi izhod (LIFO). Ta pristop povprečenja daje varen in konzervativen finančni rezultat.

Izračun je skupni strošek kupljenih izdelkov, deljen s številom kosov na zalogi. Stroški končnega inventarja in stroški prodanega blaga se nato določijo na podlagi teh povprečnih stroškov. Razporeditev stroškov ni potrebna, kot je to potrebno za metode FIFO in LIFO.

Ker se drseči povprečni stroški spremenijo vsakič, ko gre za nov nakup, se metoda lahko uporablja samo s sistemom za stalno sledenje zalog; tak sistem vodi posodobljene evidence stanja zalog. Metode drsečega povprečja ne morete uporabiti s sistemom periodičnega inventarja, saj tak sistem zbira informacije samo na koncu vsakega obračunskega obdobja in ne vodi evidenc na ravni posamezne enote.

Kadar se ocene zalog izpeljejo z uporabo računalniškega sistema, računalnik s to metodo razmeroma enostavno nenehno prilagaja ocene zalog. Nasprotno pa je lahko zelo težko uporabiti metodo drsečega povprečja, kadar se evidence evidenc vodijo ročno, saj bi bilo pisarniško osebje preobremenjeno z obsegom zahtevanih izračunov.

Primer metode drsečega povprečja zalog

Primer # 1: ABC International ima od začetka aprila na zalogi 1.000 zelenih pripomočkov po ceni na enoto 5 USD. Tako je začetno stanje zalog zelenih pripomočkov aprila 5000 USD. Nato ABC 10. aprila kupi 250 dodatnih zelenih pripomočkov za 6 USD (skupni nakup 1.500 USD), 20. aprila pa še 750 zelenih pripomočkov za 7 USD (skupni nakup 5.250 USD). Brez prodaje to pomeni, da bi drseči povprečni stroški na enoto konec aprila znašali 5,88 USD, kar se izračuna kot skupni strošek 11 750 USD (5000 USD začetno stanje + 1500 USD nakup + 5250 USD), deljeno s skupnim ročno štetje 2.000 zelenih pripomočkov (1.000 začetnih stanj + 250 kupljenih enot + 750 kupljenih enot). Tako so drseči povprečni stroški zelenih pripomočkov na začetku meseca znašali 5 USD na enoto in 5 USD.88 konec meseca.

Ponovili bomo primer, zdaj pa vključujemo več prodaj. Ne pozabite, da drseče povprečje preračunamo po vsaki transakciji.

2. primer: ABC International ima od začetka aprila na zalogi 1.000 zelenih pripomočkov po ceni na enoto 5 USD. 5. aprila proda 250 teh enot in evidentira strošek prodanega blaga v višini 1250 USD, kar se izračuna kot 250 enot x 5 USD na enoto. To pomeni, da je zdaj na zalogi 750 enot po ceni na enoto 5 USD in skupnih stroških 3750 USD.

Nato ABC 10. aprila kupi 250 dodatnih zelenih pripomočkov za 6 USD (skupni nakup 1.500 USD). Stroški drsečega povprečja so zdaj 5,25 USD, kar se izračuna kot skupni strošek 5.250 USD, deljen s 1.000 enotami, ki so še na voljo.

Nato ABC 12. aprila proda 200 enot in za stroške prodanega blaga evidentira 1050 USD, kar se izračuna kot 200 enot x 5,25 USD na enoto. To pomeni, da je zdaj na zalogi še 800 enot po ceni na enoto 5,25 USD in skupnih stroških 4 200 USD.

Nazadnje ABC 20. aprila kupi dodatnih 750 zelenih pripomočkov za 7 USD (skupni nakup 5.250 USD). Konec meseca je drseči povprečni strošek na enoto 6,10 USD, kar se izračuna kot skupni stroški v višini 4200 USD + 5250 USD, deljeni s skupnimi ostalimi enotami 800 + 750.

Tako v drugem primeru ABC International mesec začne z začetnim stanjem zelenih pripomočkov v višini 5000 USD po ceni 5 USD, 5. aprila proda 250 enot po ceni 5 USD, po nakupu aprila pa popravi stroške enote na 5,25 USD. 10, 12. aprila proda 200 enot po ceni 5,25 ameriških dolarjev in po nakupu 20. aprila na koncu popravi svoje enotne stroške na 6,10 ameriških dolarjev. Vidite lahko, da se cena na enoto spremeni po nakupu zaloge, ne pa tudi po prodaji zaloge.

$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found