Realni račun je račun, ki ob koncu leta zadrži in prenese svoje končno stanje. Ti zneski nato postanejo začetna stanja v naslednjem obdobju. Področja v bilanci stanja, na katerih se nahajajo realni računi, so sredstva, obveznosti in kapital. Primeri resničnih računov so:
Gotovina
Terjatve
Osnovna sredstva
Obveznosti
Zadržani dobiček
Realni računi vključujejo tudi konto sredstev, kontra obveznosti in kontov lastniškega računa, saj ti računi ohranjajo svoja stanja tudi po tekočem proračunskem letu.
Realni računi niso navedeni v izkazu poslovnega izida. Vsa stanja v izkazih prihodkov, odhodkov, dobičkov in izgub (znanih kot nominalni ali začasni računi), našteta v izkazu poslovnega izida, se ob koncu vsakega poslovnega leta prerazporedijo v zadržani dobiček, kar povzroči ničelna začetna stanja na teh računih od začetka naslednjega proračunskega leta. Ker je zadržani dobiček realni račun, to pomeni, da se stanja na vseh nominalnih računih sčasoma premaknejo na realni račun.
Revizorji v okviru svojih revizijskih postopkov redno pregledujejo vsebino dejanskih računov.
Podobni pogoji
Pravi računi so znani tudi kot stalni računi.
