Datum zapadlosti je datum, ko je treba dolg v celoti plačati. Na ta dan je glavni znesek dolga v celoti plačan, zato nadaljnji odhodki za obresti ne nastajajo. Datum zapadlosti nekaterih dolžniških instrumentov je mogoče prilagoditi na zgodnejši datum, po izbiri izdajatelja dolga. Izdajatelj obveznice ima lahko na primer možnost, da obveznico odkupi pred uradnim datumom zapadlosti, s čimer skrajša obdobje, v katerem obračuna obresti.
Glavnica, povezana z dolžniškim instrumentom, je lahko v celoti plačljiva na datum zapadlosti ali pa se lahko izplačuje postopoma v času trajanja instrumenta, odvisno od pogojev, povezanih z instrumentom.
Dolgoročni dolžniški instrumenti imajo običajno zapadlost 10 let po datumu izdaje. Srednjeročni dolžniški instrumenti imajo zapadlost med štirimi in desetimi leti po datumu izdaje, kratkoročni instrumenti pa zajemajo krajša obdobja. Primeri dolžniških instrumentov so obveznice, posojila in hipoteke.
