Zaloga se nanaša na blago, pripravljeno za prodajo, ali na surovine, uporabljene za njihovo proizvodnjo. Je bistveno premoženje podjetja, saj se uporablja za ustvarjanje prihodkov v številnih panogah. Deluje tudi kot blažilnik, ki omogoča nemoteno delovanje proizvodnih procesov in postopkov izpolnjevanja naročil. Štirje sestavni deli zaloge so naslednji:
Surovine . To je izvorno gradivo za proizvodni proces podjetja. Lahko so dobesedno "surovine", ki zahtevajo precejšnjo preoblikovanje, da postanejo izdelek (na primer pločevina), lahko pa so tudi sestavni deli, ki jih kupimo pri dobavitelju in jih lahko preprosto pritrdimo na izdelek, ki ga sestavljamo.
Delo v postopku . To so surovine, ki se s proizvodnim postopkom preoblikujejo v končne izdelke. To je lahko zelo majhna količina, če je postopek izdelave kratek, ali velika količina, če izdelek, ki ga ustvarjate, zahteva mesece dela (na primer letalo ali satelit).
Končni izdelki . To so izdelki, ki so uspešno zaključili proizvodni postopek in so pripravljeni za prodajo.
Trgovsko blago . To je končni izdelek, ki je bil kupljen od dobavitelja in je pripravljen za takojšnjo nadaljnjo prodajo. Primeri blaga so oblačila, prodana na drobno, ali pnevmatike, prodane v lokalni avtomobilski servisni delavnici.
Zaloga ne vključuje zalog, za katere se šteje, da se v kupljenem obdobju bremenijo za stroške. Prav tako zalog v lasti kupcev ne bi smeli evidentirati kot zaloge v lasti podjetja. Poleg tega se inventar v lasti dobavitelja, ki se nahaja v prostorih, prav tako ne sme evidentirati kot inventar.
Zaloge lahko najdemo na treh mestih, in sicer:
V skladišču podjetja . Daleč najpogostejša vrsta lokacij zalog je to zaloga, ki se hrani na vseh lokacijah, ki so pod neposrednim nadzorom podjetja. To je lahko kjer koli v objektu podjetja, v priklopnikih na parkirišču podjetja, v najetih skladiščnih prostorih itd.
V tranzitu . Podjetje tehnično prevzame lastništvo nad zalogami, če so dobavni pogoji dobavitelja pošiljka FOB, kar pomeni, da lastništvo preide na kupca, takoj ko blago zapusti dostavno ladjo dobavitelja. Na drugem koncu dobavnega cevovoda ima podjetje v lasti tudi zaloge, dokler ne pride do kupčevega pristanišča, če odprema pod ciljnimi pogoji FOB. Vendar pa s praktičnega vidika podjetje običajno ne poskuša obračunati zalog, ki so bodisi v tranzitu bodisi iz njega.
Na pošiljki . Podjetje lahko obdrži lastništvo zalog pri prodajalcu ali distributerju, pri čemer se lastniški delež nadaljuje, dokler se zaloga ne proda. Temu inventarju je veliko težje slediti, saj je zunaj njega.
Zaloge se štejejo za sredstvo in se kot take evidentirajo v bilanci stanja podjetja. Ustvarjanje ustrezne ocene vrednosti, ki jo je treba vključiti v bilanco stanja, zahteva bodisi fizično štetje zaloge, da se določijo razpoložljive količine, bodisi trajni sistem zalog, ki temelji na natančnem vodenju evidenc o vsaki transakciji, povezani z zalogo. Pravilno vrednotenje zahteva tudi dodelitev stroškov inventarju, kar običajno vključuje metodologijo obračuna stroškov, kot so obračun stroškov FIFO, izračun stroškov LIFO ali izračun tehtanega povprečja.
