Odhodki za obresti so stroški izposojenih sredstev. Poroča se v izkazu poslovnega izida kot odhodki, ki ne izhajajo iz poslovanja, in izhaja iz takšnih posojilnih ureditev, kot so kreditne linije, posojila in obveznice. Znesek obresti je običajno izražen kot odstotek neporavnanega zneska glavnice. Formula odhodkov za obresti je:
(Dnevi, v katerih so bila sredstva izposojena ÷ 365 dni) x Obrestna mera x Glavnica = Odhodki za obresti
ABC International si na primer pri banki 1. junija izposodi 1.000.000 USD, posojilo pa odplača 15. julija. Obrestna mera za posojilo je 8%. Odhodki za obresti v mesecu juniju se izračunajo kot:
(30 dni ÷ 365 dni) x 8% x 1.000.000 $ = 6.575,34 USD
Odhodki za obresti v mesecu juliju se izračunajo kot:
(15 dni ÷ 365 dni) x 8% x 1.000.000 USD = 3.287,67 USD
Posojilodajalec običajno posojilojemalcu zaračuna znesek zapadlih obresti. Ko posojilojemalec prejme ta račun, je običajno knjiženje v breme stroškov obresti in dobropis v breme obveznosti. Če od posojilodajalca do konca meseca račun še ni prispel in posojilojemalec želi takoj zaključiti svoje knjige, lahko namesto tega nastane stroške v breme odhodkov za obresti in dobropis za plačilo obresti ali natečene obresti. Posojilojemalec bi moral to knjigovodsko postavko nastaviti kot obratno postavko, tako da se vpis samodejno obrne na začetku naslednjega obračunskega obdobja. Potem, ko posojilodajalčev račun sčasoma prispe, ga lahko posojilojemalec evidentira na način, ki je bil ravno naveden na računu.
Če se obdobje, ki ga zajema posojilodajalčev račun, ne ujema natančno z datumi obračunskega obdobja posojilojemalca, bi moral posojilojemalec ustvariti dodatni znesek odhodkov za obresti, ki niso vključeni v račun. Če na primer posojilodajalčev račun teče samo do 25. v mesecu, mora posojilojemalec ustvariti dodatne odhodke za obresti, povezane z morebitnim neporavnanim dolgom od 26. do zadnjega dne v mesecu.
Odhodki za obresti so običajno davčno priznani odhodki, zaradi katerih je dolg cenejša oblika financiranja kot lastniški kapital. Vendar prevelik znesek dolga predstavlja tudi tveganje propada podjetja, če posojilojemalec ne more izpolniti svojih dolžniških obveznosti. Tako previdna poslovodna skupina povzroči le skromen znesek odhodkov za obresti glede na premoženjsko osnovo in donosnost podjetja.
