Ugodna funkcija pretvorbe se zgodi, ko je funkcija pretvorbe v denarju. To pomeni, da je cena pretvorbe zamenljivega vrednostnega papirja nižja od poštene vrednosti instrumenta, v katerega je zamenljiv instrument mogoče zamenjati. Imetnik zamenljivega instrumenta uresniči ugodnost v višini te razlike v ceni. Nasprotno pa izdajatelj vrednostnega papirja realizira strošek v višini razlike v ceni, ki je razvrščen kot strošek financiranja.