Likvidacija LIFO se zgodi, ko organizacija, ki za sledenje stroškov zalog uporablja koncept zadnji vhod, prvi ven, porabi svojo najstarejšo plast zalog. Po metodi LIFO se stroški zadnjega pridobljenega zaloga dodelijo prvemu uporabljenemu zalogu. To ima za posledico plaste stroškov v zbirki podatkov LIFO, od katerih je vsaka povezana z nakupom zalog na prejšnje datume. Ko je iz zalog umaknjeno zadostno število enot, da se odpravi celotna plast stroškov, se to imenuje likvidacija LIFO.
Do likvidacije LIFO pride, ko količina prodanih enot preseže število nadomestnih enot, dodanih zalog, s čimer se zmanjša število stroškovnih plasti v zbirki podatkov LIFO. V inflacijskem okolju, ko se blago proda in pride do likvidacije LIFO, se trenutna cena, po kateri se blago prodaja, primerja z domnevno nižjimi stroški blaga iz prejšnjega obdobja, kar ima za prodajalca najvišji možni obdavčljivi dohodek.
