Račun vrednotenja je seznanjen z računom sredstva ali obveznosti in izravna vrednost sredstev ali obveznosti na seznanjenem računu. Rezultat tega seznanjanja računov je neto stanje, ki je knjigovodska vrednost osnovnega sredstva ali obveznosti. Izraz "račun vrednotenja" je manj uporabljena besedna zveza, ki ima enak pomen kot koncept nasprotnega računa. Primeri računov vrednotenja so:
Popravek za dvomljive račune (seznanjen z računom terjatev do poslovnih računov)
Dodatek za zastareli inventar (seznanjen z računom inventarja)
Nabrana amortizacija (v povezavi z različnimi računi osnovnih sredstev)
Popust na obveznice (v kombinaciji z računom za obveznice)
Premija za obveznice (v povezavi z računom za obveznice)
Koncept računa vrednotenja je koristen za oceno morebitnega zmanjšanja vrednosti sredstev ali obveznosti pred natančnejšo transakcijo, ki trdno dokaže zmanjšanje.
Računi vrednotenja se uporabljajo samo v računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Ne uporabljajo se v računovodstvu na osnovi gotovine.
Podobni pogoji
Račun vrednotenja je znan tudi kot rezerva za vrednotenje ali kontni račun.