Osnovni koncept, na katerem temelji trajni LIFO, je sistem nanašanja stroškov na zadnji, prvi izhod (LIFO). V LIFO predvidevate, da je zadnji element, ki vstopa v inventar, prvi uporabljen. Na primer, razmislite o skladiščenju polic v trgovini z živili, kjer kupec kupi izdelek spredaj, kar je verjetno zadnji izdelek, ki ga je referent dodal na polico. Te transakcije LIFO se evidentirajo v sistemu trajnega inventarja, kjer se evidenca inventarja nenehno posodablja, ko pride do transakcij, povezanih z inventarjem.
Rezultati trajnega sistema LIFO se lahko razlikujejo od rezultatov periodičnega sistema LIFO, ker se evidence zalog v periodičnem sistemu posodobijo šele ob koncu poročevalskega obdobja.
Edina razlika med konceptoma stroškovnega toka je v tem, kako hitro se plač stroškov odstrani ali dopolni v podatkovni bazi stroškov. V okviru trajnega LIFO je lahko veliko dejavnosti v celotnem poročevalnem obdobju, pri čemer se plasti inventarja dodajajo in odstranjujejo tako pogosto kot vsak dan. To pomeni, da bi se lahko stroški prodaje predmetov v celotnem obdobju spreminjali, saj se stroški črpajo iz najnovejšega niza stroškov.
V periodičnem sistemu LIFO pa se plasti odstranijo šele ob koncu obdobja, tako da se izpraznijo le zadnje plasti.
ABC International na primer 15. januarja nabavi 10 zelenih pripomočkov za 5 dolarjev, ob koncu meseca pa še 7 zelenih pripomočkov za 7 dolarjev. ABC 16. januarja proda pet zelenih pripomočkov. V skladu z nenehnim sistemom LIFO bi stroške petih prodanih pripomočkov, prodanih 16. januarja, zaračunali stroškom prodanega blaga takoj, ko pride do prodaje, kar pomeni, da so stroški prodanega blaga 25 USD (5 enot x 5 USD). V rednem sistemu LIFO bi počakali do konca meseca in nato zabeležili prodajo, kar pomeni, da iz zadnje plasti, zabeležene konec meseca, odstranite pet enot, kar povzroči bremenitev stroškov blaga prodano za 35 dolarjev (5 enot x 7 dolarjev).
V obdobju nenehnega naraščanja cen bo občasni sistem LIFO povzročil najvišje stroške prodanega blaga in s tem najnižji čisti dohodek, saj bo vedno najprej porabil nazadnje kupljeni inventar. Nasprotno pa bi bilo v obdobju zniževanja cen res obratno.
Rezultati stroškov večnega sistema LIFO so pogostejši kot periodični sistem LIFO, saj se večini inventarja zdaj sledi z uporabo računalniških sistemov, ki evidenco evidenc vodijo sproti.
