Goljufija je lažno predstavljanje dejstev, zaradi česar je predmet goljufije poškodovan z ravnanjem na podlagi napačno predstavljenih dejstev. Posledica prevare je, da se oseba odreče nečemu dragocenemu ali se odpove zakonski pravici. Na sodišču se dokaže, da so dejanja osebe, ki stori goljufijo, vključevala naslednje elemente:
Napačna navedba materialnega dejstva;
Vedenje, da trditev ni resnična;
Namen posameznika, da zavede žrtev;
Zanašanje žrtve na izjavo; in
Poškodba, ki jo je utrpela žrtev zaradi predhodnih dejanj.
Ključni element v prejšnji definiciji je namen. Podjetje bi lahko v svojih računovodskih izkazih dajalo napačne navedbe zgolj zato, ker se je računovodsko osebje zmotilo pri sestavljanju nekaterih finančnih informacij. To ni goljufija (čeprav gre morda za nesposobnost), saj računovodski izkazi niso bili namenjeni napačnim navedbam. Nasprotno, če upravljavec namerno zmanjšuje rezerve slab dolga, da bi povečali dobiček in s tem sproži bonus za vodstva, to je goljufija, saj je bila lažna izjava namenoma.
