Začasni račun je račun, ki se vsako proračunsko leto začne z ničelnim stanjem. Konec leta se njegovo končno stanje premakne na drug račun, ki je pripravljen za ponovno uporabo v naslednjem proračunskem letu za kopičenje novega sklopa transakcij. Začasni računi se uporabljajo za sestavljanje transakcij, ki vplivajo na dobiček ali izgubo podjetja v enem letu. Primeri začasnih računov so:
Računi prihodkov
Računi odhodkov (kot so stroški prodanega blaga, računi za odškodnine in računi za odhodke)
Računi dobička in izgube (na primer račun izgube na prodanih sredstvih)
Račun povzetka dohodka
Stanja na teh računih naj bi se v proračunskem letu povečala; le redko se zmanjšajo. Stanja na začasnih računih se uporabljajo za oblikovanje izkaza poslovnega izida.
Ob koncu proračunskega leta se stanja na začasnih računih preusmerijo na račun zadržanega dobička, včasih s pomočjo računa povzetka dohodka. Postopek prenosa stanja z začasnega računa se imenuje zapiranje računa. Ta prehod na račun zadržanega dobička se izvede samodejno, če se za evidentiranje računovodskih transakcij uporablja računovodski paket.
Druga glavna vrsta računa je stalni račun, na katerem se stanja stalno vodijo. Ti računi so združeni v bilanco stanja in vključujejo transakcije, povezane s sredstvi, obveznostmi in kapitalom.
Podobni pogoji
Začasni račun je znan tudi kot nominalni račun.
