Posredna delovna sila je strošek vsake delovne sile, ki podpira proizvodni proces, vendar ni neposredno vključena v aktivno pretvorbo materialov v končne izdelke. Primeri posrednih delovnih mest so:
Nadzornik proizvodnje
Nabavno osebje
Osebje za obdelavo materialov
Osebje za upravljanje materialov
Osebje za nadzor kakovosti
Stroški teh vrst posrednega dela se zaračunajo režijskim režijskim stroškom, od tam pa enotam proizvodnje, proizvedenim v poročevalnem obdobju. To pomeni, da se stroški posredne delovne sile, povezani s proizvodnim procesom, končajo bodisi z zaključkom zalog bodisi s stroški prodanega blaga.
Posredno delo se nanaša tudi na številne vrste upravnih delovnih mest, kot so:
Kakršno koli računovodsko stanje
Kakršen koli trženjski položaj
Vsak inženirski položaj
Stroška teh pozicij ni mogoče izslediti v proizvodnih dejavnostih in se zato pripišejo odhodkom.
Stroški obeh vrst posrednega dela so lahko v celoti obremenjeni s stroški ugodnosti in davki na izplačane plače za namene finančne analize ali stroškovnega računovodstva, saj so ti dodatni stroški tesno povezani s posrednimi delovnimi položaji.