Izjava o prihodnosti opisuje prihodnje dogodke ali rezultate. Če te izjave da družba, lahko sprožijo tožbe delničarjev, zato se določbe o varnem pristanu zdaj uporabljajo za zmanjšanje tveganja podjetja. Dolga leta je bilo zelo tvegano, da je javno podjetje dajalo kakršne koli izjave o finančnih rezultatih, za katere je pričakovalo, da jih bo videlo v prihodnosti. Vsakič, ko se je cena delnic znižala, bi lahko delničarji poskusili njen padec povezati s čimer koli o prihodnjih načrtih in to uporabili kot podlago za tožbo zaradi goljufij z vrednostnimi papirji. Rezultat tega je bila množica tožb, pri katerih so se podjetja lahko odločila, ali se bodo spopadla (ob precejšnjih pravnih stroških) ali pa se poravnala zunaj sodišča (za enako veliko vsoto).
Kongres je položaj v sporu omilil s sprejetjem zakona o reformi pravnih sporov o zasebnih vrednostnih papirjih (PSLRA) leta 1995. Na splošno je bil zakon zasnovan tako, da zmanjšuje število neresnih tožb glede vrednostnih papirjev. Zakon to počne tako, da poveča tožbo dokazov, ki jih mora imeti tožnik pred vložitvijo tožbe. Veljajo zlasti naslednji trije koncepti (z besedilom, prevzetim iz zakona):
Pritožba mora vsebovati vsako izjavo, ki naj bi bila zavajajoča, razlog ali razloge, zakaj je izjava zavajajoča, in če je v zvezi z izjavo ali opustitvijo naveden podatek in prepričanje, je v pritožbi treba natančno navesti vsa dejstva, o katerih oblikuje se prepričanje.
Pritožba mora glede vsakega dejanja ali opustitve, za katero se domneva, da krši to poglavje, s posebnostjo navesti dejstva, iz katerih je mogoče trdno sklepati, da je obdolženec ravnal v zahtevanem stanju duha. (Opomba avtorja: To pomeni, da je obdolženec ob izjavi vedel, da je bila izjava napačna, ali da je nepremišljen, ker ni priznal, da je bila napačna)
Tožeča stranka mora dokazati, da je dejanje ali opustitev obdolženca, ki naj bi kršila to poglavje (zakona), povzročila škodo, za katero si tožnik želi povrniti škodo.
Vsi ti koncepti so bili zasnovani tako, da so tožniku naložili precejšnje dokazno breme, zato je bilo treba predložiti pomembne dokaze, preden sodnik sprejme zadevo.
Zakon vsebuje tudi naslednje določbe, zaradi katerih je manj verjetno, da se bo tožba pretvorila v skupinsko tožbo:
Sodnik določi, kdo je najprimernejši tožnik za skupinsko tožbo, ki pa ne sme biti tožnik, ki je prvotno vložil tožbo
Vlagatelji morajo v celoti razkriti pogoje predlaganih poravnav
Prednostni tožniki ne morejo prejemati bonusov
Skratka, zakon tožniku otežuje vložitev tožbe, saj je treba imeti dokaze o goljufivem vedenju brez postopka odkritja (kar je dovoljeno šele, ko tožnik predloži dokazilo o goljufiji).
Poleg določb PSLRA, ki so bile omenjene v zadnjem poglavju, je vseboval tudi določbo o varnem pristanišču. Ta določba določa, da je subjekt, ki izdaja izjave, usmerjene v prihodnost, zaščiten pred odgovornostjo, če je izjava o prihodnosti opredeljena kot izjava o prihodnosti in jo spremljajo smiselne izjave previdnosti, ki opredeljujejo pomembne dejavnike, zaradi katerih bi se lahko dejanski rezultati bistveno razlikovali od tistih v napovedni izjavi.
Vendar določba o varnem pristanu ne velja v nekaterih okoliščinah, vključno z:
Ponudba vrednostnih papirjev s strani slepega čekovnega podjetja
Izdaja zaloge za peni
Skupne transakcije
Izvajanje zasebnih transakcij
V zakonu je v prihodnost usmerjena izjava opredeljena kot:
Izkaz, ki vsebuje napoved prihodkov, dohodka, dobička na delnico, kapitalskih izdatkov, dividend, kapitalske strukture ali drugih finančnih postavk;
Izjava o načrtih in ciljih upravljanja za prihodnje poslovanje, vključno z načrti ali cilji v zvezi z izdelki ali storitvami izdajatelja;
Izjava o prihodnji gospodarski uspešnosti, vključno s katero koli takšno izjavo, ki jo vsebuje razprava in analiza finančnega stanja poslovodstva ali rezultati poslovanja, vključeni v skladu s pravili in predpisi Komisije;
Katera koli izjava o predpostavkah, na katerih temelji ali se nanaša na katero koli izjavo, opisano v prejšnjih odstavkih;
Vsako poročilo, ki ga je izdal zunanji pregledovalec in ga je obdržal izdajatelj, kolikor poročilo oceni izjavo izdajatelja, usmerjeno v prihodnost; ali
Izjava, ki vsebuje napoved ali oceno drugih postavk, ki jih lahko določi pravilo ali uredba Komisije.
Zakon ne zahteva, da družba še naprej posodablja napovedne izjave, tudi če informacije v zadnji taki izjavi postanejo zastarele.
