Zakon Sarbanes-Oxley je bil zasnovan za izboljšanje kakovosti računovodskega poročanja javnih podjetij. Napisan je bil kot odgovor na goljufivo poročanje družb Enron Corporation, Worldcom in številnih drugih podjetij, sprejet pa je bil leta 2002. Ključne določbe zakona so naslednje:
Generalni direktor in finančni direktor morata potrditi točnost računovodskih izkazov (odstavek 302).
Nezakonito je vplivati na izvajanje revizije (odstavek 303).
Bistvene zunajbilančne postavke je treba razkriti (odstavek 401).
Poslovodstvo mora vzpostaviti notranje kontrole in poročati o njihovem obsegu in natančnosti, revizorji podjetja pa morajo potrditi zanesljivost teh kontrol (oddelek 404).
Vsakemu, ki ponareja, krade ali uničuje evidence, se naložijo znatne globe (odstavek 802).
Zagotavlja zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi (oddelek 806).
Določa kazenske sankcije, če uradniki podjetij ne potrjujejo točnosti računovodskih izkazov (odstavek 906).
Določbe zakona so bistveno podražile javno poslovanje podjetij. Rezultat tega je bilo zmanjšanje števila javnih podjetij, zlasti med manjšimi podjetji, ki si niso mogla več privoščiti regulativnih stroškov, povezanih z javnim upravljanjem. Zlasti se je štelo, da imajo zahteve iz oddelka 404 največji vpliv na povečanje stroškov.
Uradno ime zakona Sarbanes-Oxley je Zakon o družbeni odgovornosti iz leta 2002.
