Bistvena razlika med prispevno maržo in bruto maržo je, da fiksni režijski stroški niso vključeni v prispevno maržo. To pomeni, da je stopnja prispevka vedno višja od bruto marže. Klasično merilo donosnosti prodanega blaga in storitev je bruto marža, ki je prihodek minus stroški prodanega blaga. Število prodanih proizvodov sestoji iz kombinacije spremenljivih stroškov (ki se spreminjajo glede na obseg prodaje) in fiksnih stroškov (ki se ne spreminjajo glede na obseg prodaje).
Tipična vsebnost stroškov prodanega blaga v bruto marži je:
Neposredni materiali
Neposredno delo
Spremenljivi režijski stroški (kot so proizvodne zaloge)
Fiksni režijski stroški (kot so amortizacija opreme in plače nadzornikov)
Alternativa konceptu bruto marže je prispevna marža, ki je prihodek minus vsi spremenljivi stroški prodaje. Z izključitvijo vseh fiksnih stroškov se zdaj vsebnost stroškov prodanega blaga spremeni v naslednje:
Neposredni materiali
Spremenljivi režijski stroški
Stroški provizije
Večina drugih stroškov je izključenih iz izračuna prispevne marže (tudi neposredno delo), ker se ne razlikujejo neposredno od prodaje. Na primer, potrebna je določena najmanjša velikost posadke za oskrbo proizvodnega območja, ne glede na število proizvedenih enot, zato ni mogoče trditi, da se neposredno delo razlikuje od prodaje. Tudi fiksni administrativni stroški niso vključeni, saj se tudi ne razlikujejo glede na prodajo.
Koncept bruto marže je bolj tradicionalen pristop k ugotavljanju, koliko podjetje ustvari s prodajnimi napori, vendar je ponavadi netočen, saj je odvisen od metodologije razporejanja fiksnih stroškov. Koncept prispevne marže je priporočljiva metoda analize, saj daje boljši vpogled v to, koliko denarja podjetje dejansko zasluži s prodajo, ki se nato lahko uporabi za poplačilo fiksnih stroškov in ustvarjanje dobička.
Na splošno prispevna marža ponavadi prinese višji odstotek od bruto marže, saj prispevna marža vključuje manj stroškov. To lahko vodi do napačne predpostavke, da je dobičkonosnost podjetja narasla, ko je vse opravljeno podjetje prešlo z metode bruto marže na metodo prispevkov, s čimer se vsi fiksni stroški preusmerijo v ločeno razvrstitev, nižje v izkazu poslovnega izida. Dejansko je celotni dobiček podjetja enak, ne glede na to, katero metodo se uporablja, če se število prodanih enot ne spremeni.
