Odloženi davki na dohodek so davki, ki jih bo podjetje sčasoma plačalo od svojih obdavčljivih dohodkov, vendar jih še ni treba plačati. Razliko v znesku prijavljenega in plačanega davka povzročajo razlike v izračunu davkov v lokalnih davčnih predpisih in v računovodskem okviru, ki ga podjetje uporablja. Primeri glavnih računovodskih okvirov so splošno sprejeta računovodska načela in mednarodni standardi računovodskega poročanja.
Vsi davki, ki jih je treba plačati v skladu z ustreznim računovodskim okvirom, vendar jih po lokalnih davčnih predpisih še ni, se v bilanci stanja podjetja prikažejo kot davčna obveznost, dokler niso plačani. Davčna obveznost se v bilanci stanja pogosto prikaže kot dolgoročna obveznost, saj običajno ni pričakovati, da jo bomo plačali v naslednjih 12 mesecih. To pomeni, da postavka odloženih davkov na dohodek na splošno ne vpliva na količnike kratkoročne likvidnosti.
Podjetje lahko na primer uporabi enakomerno amortizacijo za evidentiranje amortizacije svojih osnovnih sredstev, vendar davčni predpisi dovoljujejo, da v svoji davčni napovedi uporablja metodo pospešene amortizacije. Rezultat tega je manjši obdavčljivi dohodek, prijavljen v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, kar je posledica povečanega zneska amortizacije v tekočem obdobju. Tako podjetje v tekočem obdobju plačuje manj davka od dohodka, čeprav je v običajnem izkazu poslovnega izida navedena višja dohodnina. V kasnejših letih, ko bo znesek pripoznane enakomerne amortizacije dohiteval znesek pospešene amortizacije, se bo znesek odloženih davkov na dohodek v zvezi s to postavko zmanjšal na nič.
