Upravljeno ceno narekuje subjekt, ki lahko nadomesti učinke ponudbe in povpraševanja. Na primer, vladna regulativna komisija lahko določi ceno, po kateri se odjemalcem zaračuna elektrika. Podobno lahko podjetje z monopolom nad ključno surovino določi ceno, ki je višja, kot bi jo sicer plačal trg. Ali pa naftni kartel določa ceno nafte višjo od cene, ki bi jo določil prosto delujoči trg. Ti primeri so vsi primeri nadzorovanih cen.
Upravljene cene imajo lahko negativne učinke. Ko lokalna vlada na primer določi nadzor najemnin, morajo najemodajalci zaračunavati najemnine, nižje od tržnih, in so zato manj naklonjeni vzdrževanju nepremičnin. Podobno, ko naftni kartel zaračuna izjemno visoke cene, se uporabniki odzovejo z iskanjem alternativnih oblik energije. Tako nadzorovane cene ponavadi upogibajo trge in povzročajo nenavadno vedenje udeležencev.
